Francoska kolonialna vladavina v Alžiriji odslej državni zločin, zahtevajo odškodnino

Gre za ukrep močnega simbolnega pomena, ki bi lahko zaostril že tako napete odnose med državama, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Poslanci so s šali v barvah alžirske zastave okoli vratu stoje zaploskali po sprejemu zakona, ki francoski državi nalaga "pravno odgovornost za njeno kolonialno preteklost v Alžiriji in tragedije, ki jih je povzročila". Ob tem so vzklikali "živela Alžirija".

Med "zločini francoske kolonizacije", ki ne zastarajo, so v zakonu navedeni jedrski poskusi, izvensodne usmrtitve, fizično in psihično mučenje v velikem obsegu ter sistematično plenjenje bogastev. Zakon tudi določa, da je "popolna in pravična odškodnina za vso gmotno in moralno škodo, ki jo je povzročila francoska kolonizacija, neodtujljiva pravica alžirske države in naroda".

V njem je tudi zapisano, da bo alžirska država od Francije zahtevala, da dekontaminira območja jedrskih poskusov. Francija je namreč med letoma 1960 in 1966 izvedla 17 jedrskih poskusov na več območjih v alžirski Sahari. Zakon določa tudi kaznovanje vseh, ki zagovarjajo ali opravičujejo kolonizacijo.

Boleče poglavje v odnosih med državama

Raziskovalec kolonialne zgodovine na britanski univerzi v Exeterju Hosni Kitouni je ocenil, da pravno gledano zakon nima mednarodnega dosega in zato za Francijo ni zavezujoč. "Je pa pomemben njegov političen in simbolen pomen, saj označuje prelom v odnosih s Francijo v smislu spomina," je dejal za AFP.

Francosko zunanje ministrstvo je kasneje v odzivu obsodilo zakon in ga opisalo kot "pobudo, ki je očitno sovražna tako do želje po ponovni vzpostavitvi francosko-alžirskega dialoga kot tudi do mirnega dela na področju spominskih vprašanj". Dodali so, da kljub temu želijo nadaljevati "delo za ponovno vzpostavitev zahtevnega dialoga z Alžirijo, zlasti o varnostnih in migracijskih vprašanjih", navaja AFP.

Francoska kolonialna vladavina v Alžiriji med letoma 1830 in 1962 ostaja boleče poglavje v odnosih med državama. Zaznamovali so jo množični poboji in obsežne deportacije vse do krvave vojne za neodvisnost med letoma 1954 in 1962. Alžirija trdi, da je bilo v vojni ubitih 1,5 milijona ljudi, medtem ko francoski zgodovinarji število žrtev ocenjujejo na skupno pol milijona, od katerih naj bi bilo 400.000 Alžircev.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je leta 2017 kot predsedniški kandidat že priznal, da je bila francoska kolonizacija Alžirije zločin proti človečnosti, ni pa se opravičil. Po objavi poročila francoskega zgodovinarja Benjamina Stora januarja 2021 se je kot predsednik Francije zavezal k "simboličnim dejanjem", da bi poskušal pomiriti obe državi, vendar brez opravičila. Nato je v Alžiriji povzročil ogorčenje, ko je po navedbah časnika Le Monde podvomil v obstoj alžirskega naroda pred kolonizacijo.

Alžirski parlament je zakon sprejel v času diplomatske krize med Francijo in Alžirijo, ki je nastala po lanskem francoskem priznanju načrta za avtonomijo Zahodne Sahare "pod maroško suverenostjo", medtem ko Alžirija podpira tamkajšnje gibanje za neodvisnost.